C19 COACHING

Ne, ta coaching ni namenjen prepričevanju za ali proti C19 cepljenju ali PCT ukrepom. Ne bo namenjen soočanju argumentov za to ali ono odločitev. Ta coaching je namenjen vsem, ki se srečujete z izzivi, dilemami in vprašanji, ki nam jih postavlja trenutna C19 situacija. Bodisi doma, v službi, v prijateljskih ali sosedskih odnosih. Kot starš, partner, otrok, vodja, zaposleni, nakupovalec….

Ta coaching ni svetovanje ali prepričevanje, temveč sočutno spremljanje osebe na njegovi poti odkrivanja, (samo)izpraševanja in odgovarjanja na bivanjske izzive s katerimi se v tem času srečuje.

Ko je situacija zapletena, nejasna, težje rešljiva se splača angažirati nekoga izven svojega socialnega kroga, ki vas bo spremljal na poti odmotavanja tega klopčiča (s pomočjo sočutnega raziskovanja in izpraševanja).

Dobrodošil vsi. Prvo srečanje je vedno brezplačno.

 
Prevrednotenje zadovoljevanja človekovih potreb v času (post)pandemije

Tony Robbins (trenutno najbolj popularen coach, motivator v ZDA) za podlago svojega coaching uporablja sistem šestih človekovih potreb in povezuje naše funkcioniranje kot zadovoljevanje teh potreb. Zadovoljevanje teh šestih potreb tako poganja naše življenje in način zadovoljevanja teh potreb, je način kako funkcioniramo kot bitja. Ker je zadovoljevanje teh potreb primarno, vprašanje ni, ali jih zadovoljujemo ali ne, temveč kako jih zadovoljujejo.

Katere so te potrebe? Varnost, sprememba, ljubezen in povezanost, pomembnost, rast in prispevanje.

Če na kratko povzamem vsako potrebo:

- varnost – osnovna potreba, ki se dotika našega preživetja – da imam za jesti, piti, da nas nihče ne ogroža, pa tudi širše – da so odprte trgovine, šole, da vozi avtobus, da se nekdo javi ko pokličemo 112, da dela bankomat, da dobimo plačo vsak mesec….To potrebo lahko opišemo z sidrišči, ali trdnimi stebri, na katere se vedno lahko zanesemo, ki so tam kjer jih pričakujemo, ki se ne spreminjajo. Varnost pomeni stalnost, trdnost.

- sprememba– v življenju potrebujemo spremembe, potrebujemo da se nam »dogaja«, mladi si želijo da se jim »dogaja na ful«. Kako nas ubija, če so stvari vedno iste, da se nič ne zgodi… Je pa izziv pri spremembah ta, da si nekaterih sprememb želimo, sploh tistih, na katere imamo vpliv, jih imamo pod kontrolo, nekaterih pa ne maramo – in to so tiste ki nam rušijo varnost, ki nam dvigujejo sidra, ki nam premikajo stebre, ki nam izmikajo tla pod nogami..

-ljubezen in povezanost – osnovna potreba, ki nas spremlja od rojstva do smrti. Če nas nekdo ne bi imel rad, srbel za nas kot dojenčke, nas sedaj ne bi  bilo. Ljubezen in povezanost zadovoljujemo v naših intimnih odnosih, s prijatelji, v družini…zadnje čase (na žalost) tudi preko socialnih omrežij. Optimalen način zadovoljevanja te potrebe je bistven za to, da lahko tudi naši bližnji zadovoljujejo to potrebo z nami – če smo odsotni (fizično ali čustveno) te potrebe preko nas ne morejo zadovoljiti.

-pomembnost – to je potreba, da za nekoga smo. To je globoka duhovna potreba, ki osmišlja našo eksistenco na tem planetu. Zakaj sploh smo tukaj, za koga smo sploh tukaj? V svojem bivanju moramo videti smisel. Nezadovoljitev te potrebe lahko pripelje do globokih osebnih stisk, pa tudi do velikih osebnih preobrazb.

-rast – kot bitja osebnostno rastemo, ali bolje rečeno, se razvijamo. Če se ozremo v preteklost, vidimo da nismo več isti kot smo bili nekoč, da so naši pogled drugačni, da so naše želje drugačne, naša stremljenja druga. Izzivi lahko nastanejo, če se nekdo »zatakne«, če emocionalno, družbeno ostaja na istem mestu.

-prispevanje – kako dobro, živo se počutimo, če smo nekomu pomagali. Lahko je malenkost, da nekomu pomagamo iz avtobusa, popravimo ketno na kolesu, doniramo sredstva, pomagamo seliti prijatelju. Prispevanje v družbo je naše poslanstvo, če to lahko naredimo v svojem profesionalnem življenju je še toliko bolj izpolnjujoče.

In če se sedaj ozremo v ta trenutek, trenutek pandemije, vidimo da se je zadovoljevanje vseh šestih potreb krepko zamajalo.

Okoli sebe vidimo samo še ne-varnost, spremembe se dogajajo iz dneva v dan in gredo večinoma na slabše, ljubezen in povezanost sta na težki preizkušnji, pomembnost, smisel se odmika preživetju, naša osebnostna rast je v krču in prispevanje je omejeno na virtualno druženje in bodrenje.
In natanko to je čas da se zavedamo teh naših potreb, natanko to je čas, ko so naše potrebe tako jasno in boleče vidne, da se jih ne da prezreti. Zato jih je treba uzreti, se z njimi soočiti, jih ponotranjiti in sprejeti. Kot je potrebno sprejeti načine kako jih zadovoljujemo, oziroma kako jih nezadovoljujemo.
To je čas ko lahko prevrednotimo njihovo zadovoljevanje, to je čas ko bomo, hočeš nočeš, morali prevrednotiti njihovo zadovoljevanje.

Zdravo, Aleš